13.8. 2014  NOVICA

UKINITEV MOŽNOSTI DOPOLNILNE DEJAVNOSTI ZA SONČNE ELEKTRARNE - povzeto po ZSFV

Ali sončne elektrarne na kmetijah niso več zaželene?
 
13. avgust 2014 – Ta teden je v veljavo stopila nova Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki ukinja proizvodnjo električne energije iz sončnega vira kot eno izmed dovoljenih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji!
 
Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje so se odločili, da prevetrijo nabor dovoljenih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, s katerimi se lahko ukvarjajo kmetje. Tako so črtali možnost proizvodnje električne energije iz vseh obnovljivih virov razen lesne biomase, gnoja, gnojevke in rastlinskega substrata. Z uveljavitvijo navedenih sprememb niso imeli namena doseči kakšen konkreten cilj, niti izvajati vnaprej zastavljeno politiko razvoja kmetijstva, obnovljivih virov ali kakršnokoli drugo politiko. Želeli so le, da bodo dopolnilne dejavnosti neposredno povezane z osnovno dejavnostjo kmetije. Kakor da kmetije ne potrebujejo sonca ali vsaj električne energije.
 
In rezultat? Kmetje, ki imajo na površinah objektov za kmetijsko dejavnost postavljene sončne elektrarne, se bodo morali, po preteku prehodnega obdobja, registrirati kot proizvajalci električne energije ali imeti status samostojnega podjetnika ali nemara celo odpreti lasten d.o.o. In potem? Je kdorkoli poleg gore administrativnih ovir, dodatnih stroškov in raznovrstnih zakonskih obveznostih razmišljal tudi o dodatnih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje? Ali pa druga skrajnost. Bodo starejši kmetje zaradi vpisa v register proizvajalcev električne energije po že znanem scenariju, ki so ga pripravili na Ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti izgubili pokojnino? No, to ni večproblem, s katerim bi se ukvarjali na kmetijskem ministrstvu.
 
Nedavno sprejeta uredba je žal le ena od serije podzakonskih aktov, ki sistematično krnijo zmožnost Slovenije za doseganje okoljskih ciljev, katerim smo se zavezali na evropskem nivoju. Prav tako se z njimi veča možnost energetske in posledično finančne odvisnost. Pričujoča uredba povzroča ciljnim deležnikomškodo, ki močno presega morebitne koristi na drugih področjih, zato ocenjujemo uredbo za družbenoškodljivo.